Manualna terapija je vrsta manualne (ročne) tehnike, namen katerih je odpravljanje funkcionalnih motenj na udih in hrbtenici. V ta namen uporabljamo različne tehnike in pristope.

manualne-tehnike

Tehnike manualne terapije

tehnike-manualne-terapije

Masaža mehkega tkiva
  • vključujemo klasično, segmentno in točkasto masažo,
  • namen teh tehnik je zmanjšanje napetosti v mehkih tkivih (koža, vezi in mišice), izboljšanje krvnega in limfnega obtoka,
  • masažo izvajamo z raztezanjem, gnetenjem tkiva in z relizno (sprostitveno) tehniko.
Mobilizacija

Terapevt izvaja z bolnikom gibe in kretnje, pri katerih je bolnik popolnoma sproščen in se tem gibom ne upira. Terapevt to počne z namenom povečane možnosti gibanja. Osnova te tehnike je pasivno gibanje.

Manipulacija

Gibi terapevta pri tej tehniki so zelo hitri z majhnimi amplitudami. Cilj manipulacije je odstranitev fiziološkega bloka, vračanje funkcij hrbtenice in sklepov.

Postizometrijska relaksacija mišic (PIR)

Pomeni raztezanje mišic po statični obremenitvi (v roku 7 – 9-tih sekund). Za to tehniko je značilna velika sproščenost mišic. To tehniko terapevt opravlja v dveh fazah:

  • obremeni mišico brez izvajanja gibov,
  • po tej obremenitvi sledi sproščanje mišic.
V ožjem pomenu pa manualna terapija označuje pasivno mobilizacijo sklepov, katere namen je ponovna vzpostavitev ali izboljšanje notrisklepnega gibanja.
MEHKE ROČNE TEHNIKE

statikaMRT – mehka ročna tehnika je progresivna moderna ročna terapija, ki vsebuje številne posebnosti. Najpomembnejša izmed njih je minimizacija moči in trajanja apo-srednih tehnik, ki vplivajo na tridimenzionalne biocinematske verižice, s poudarkom na mišično – ligamentne strukture.

Istočasno uporabljamo MRT s ciklom dihanja in usmerjamo terapijo na maksimalno sprostitev in izključitev napetosti, hipertonusa mišic, bolečine. MRT izvedemo samo na mestu oblikovanja funkcionalnih motenj.

Ta sprostitvena terapija sploh ne povzroča neprijetnih občutkov in bolečin. Posebno vlogo namenjamo razvoju osebnega stika med pacientom in zdravnikom in ter spremljanju osebnih čustvenih reakcij pacienta.

Učinkovitost MRT lahko ocenimo po stopnji sprostitve tkivnih struktur in povečanju splošne in lokalne gibljivosti. Pozitivni terapevtski učinki mehkih tehnik se kaže v v tem, da se spremenjene mišice ali vezi ne razteguje kot v klasičnih ročnih terapija, ampak obratno – zbližujemo.

MANUALNA TERAPIJA LOBANJE IN KRIŽA

kraniosakralni-ritemManualna terapija lobanje in križa je zelo blaga oblika manualne terapije, ki obravnava človeka celostno. Terapevt z nežnim dotikom rok zbrano “posluša” fiziološki sistem telesa, imenovan kraniosakralni sistem.

Stanje sistema se terapevtu razkriva skozi frekvenco, moč in kvaliteto različnih ritmov, podobnih valovanju. Povzroča jih pretok cerebrospinalne tekočine, ki obliva in ščiti možgane ter hrbtenjačo.

Terapevt spremlja in vzpodbuja lastne notranje sile telesa, ki človekovemu organizmu pomagajo doseči prvotno naravno ravnovesje in harmonijo.

Terapevt pri svojem delu uporablja različne zaznavne veščine, poznavanje telesne anatomije in fiziologije ter poznavanje nezavednega gibanja kraniosakralnega sistema.

Indikacije in učinkovitost manualne terapije lobanje in križa

Terapija je učinkovita pri fizičnih bolečinah in težavah, pri popravljanju napak v telesni strukturi, pri odpravljanju vzrokov akutnih in kroničnih bolezni ter pri čustvenih in psiholoških motnjah. Izboljšuje stanje imunskega sistema in ima znaten vpliv na čustveno in duhovno sfero posameznika.

  • motnje centralnega živčnega sistema,
  • težave s hrbtenico in s sklepi (npr. težave s čeljustnim sklepom, koleni itd.),
  • glavoboli, migrene, vrtoglavice, motnje v ravnotežju,
  • pospešitev rehabilitacije po mehanskih poškodbah (poškodbe kosti, veziva, mišic, poškodbe glave),
  • motnje vegetativnega živčevja (depresija, hiperaktivnost, izčrpanost, kronična utrujenost, nespečnost, prebavne motnje, menstrualne težave itd),
  • motnje v delovanju notranjih organov (npr. težave z mehurjem, s prostato itd.),
  • odpravljanje psihofizične napetosti,
  • odpravljanje posledic različnih preteklih travm (npr. padci, nesreče in druge poškodbe, čustvene travme, porodna travma, operacije, anestezije, zastrupitve itd.),
  • po stomatoloških posegih (po kirurških posegih v ustni votlini, pri nošenju korekcijskega aparata, po nameščanju novega zoba itd.),
  • delo z dojenčki in otroki (deformacije in motnje, ki so posledice težkih porodov, težave pri učenju itd.).
MANUALNA TERAPIJA NOTRANJIH ORGANOV

zastoj-organovIndikacije kontraindikacije za ročno korekcijo notranjih organov

Upoštevajte, da so ročne tehnike obravnavajo ne diagnoze (bronhitis, kolitis) vendar motnje mobilnosti tkiv in organov.

Zato bo naš seznam indikacij za ročno korekcijo notranjih organov kratko:

  • omejena mobilnost notranjih organov;
  • krče notranjih organov in krči zaradi živčnega draženje različnega izvora;
  • opustitev organov, kot posledica motnje mobilnosti po tipu hipermobilinosti.

Običajno motnja mobilnosti enega organa, po navadi sekundarna, pride kot posledica funkcionalne motnje drugih organov, s prvim tesno anatomsko in funkcijsko povezana.

Cilji in učinki ročnega popravka notranjih organov

Namen ročne korekcije je ponovna vzpostavitev fiziološke mobilnosti organa. Z uporabo ročnih tehnik dosežemo ravnotežje med različnimi organi in sistemi v telesu.

Terapevtski učinki so:

  • izboljšanje krvnega obtok (arterijskega in venskega),
  • izboljšanje cirkulaciji limfe,
  • izboljšanje funkcije vegetativnega in centralnega živčnega sistema,
  • normalizacija presnove,
  • odpravljanje organskih utesnitev in mišičnih krčev,
  • izboljšanje hormonskega fona,
  • preprečevanje recidivov blokad vretenc,
  • pozitiven vpliv na psiho-čustveno stanje

Absolutne kontraindikacije:

  • akutne vnetne bolezni, visoka telesna temperatura,
  • akutne nalezljive bolezni,
  • akutne vnetne bolezni notranjih organov, vključno z gastritisom in hepatitisom,
  • rak, tumor,
  • tromboza,
  • spontane krvavitve,
  • kamni v ledvicah in žolčniku,
  • vsadki (vključno z kontraceptivno špiraljo in srčnim vzpodbujevalnikom).

Relativne kontraindikacije:

  • kardiovaskularne motnje, vključno z tahikardijo, ishemična bolezen srca, arterijska hipertenzija,
  • izčrpanost organizma zaradi različnih virov,
  • menstruacija,
  • kila.

Priporočena taktika zdravljenja:

  • Med prvim obiskom se zbiramo temeljito anamnezo, opravimo potrebne meritve, načrtujemo shemo postopka zdravljenja,
  • v prve dva tedna bolnika obravnavamo 2 krat na teden,
  • v naslednjih treh tednih bolnik se zdravi 1 krat na teden,
  • ena kura zdravljenja je sestavljena iz 6-7 obiskov,
  • med postopkom terapije vsako tehniko ponavljamo 4-6-krat,
  • pri vztrajnem izboljšanji nujno ponoviti zdravljenje v 2-h tednih ali mesecu.

Če po nekaj seansah niste opazil izboljšanja svojega stanja, potem vam ta vrsta zdravljenja ne ustreza. Lahko priporočamo drugo ustrezno zdravljenje.

MASAŽA

masazaMasaža je predvsem način uporabe dotika zato, da ustvari odnos med praktikom in pacientom za spodbujanje in obnovo ravnovesja na telesni, duševni in duhovni ravni. Z udarjanjem, pritiski in gnetenjem masaža sprošča, poživlja ali krepi telo ter vpliva ne samo na kožo, ampak tudi na mišice in okostje, krvni obtok ter meridiane ali energijske kanale.

Poleg tehničnih kakovosti, daje masaža tudi priložnost za enostavno doživetje dotika. Občutenje dotika je v moderni družbi skrajno zanemarjeno, je pa bistveni del dobrega počutja. Z uporabo skrbnih in občutljivih rok lahko praktik doseže občutek celovitosti, ki lahko v nas sprosti lastno zdravilno energijo.

Masaža koristi predvsem mišičnemu sistemu. Če so mišice preveč napete ali grčave, lahko pod vplivom masaže ohlapnejo ali se sprostijo. Če so preveč ohlapne in brez tonusa, se od masaže napnejo, ker jih udarci masaže sproščajo ali poživljajo. S tem masaža obnavlja uravnovešen tonus v mišicah in pomaga tudi krvnemu obtoku.

Masaža ne vpliva samo na človekovo telo, povzroči lahko tudi globoke čustvene in duševne spremembe. Ublaži stres in tesnobo in je zato zelo koristna za ljudi, ki imajo motnje v povezavi s stresom. Sam postopek je odvisen od težav, ki jih ima pacient. Zdravljenje je lahko skrajno lokalizirano; maser dela na primer samo v predelu hrbta, če ima pacient tam hude težave.

Delo s kronično otrdelimi mišicami ni vedno prijetno. Terapevt dela vedno do znosne meje za pacienta. Pri izvajanju globoke masaže lahko naslednji dan občutimo rahlo trdoto v obolelem predelu, ki pa mine v dnevu, dveh. Namakanje v topli ali vroči kopeli približno pol ure, ki mu sledi 30-sekundno hitro otiranje ali mrzla prha zvečer po masaži pomaga pri relaksaciji bolečin in občutka neugodja.

LIMFNO DRENAŽNA MASAŽA

limfna-drenazna-masazaMezgovni – limfni sistem – je poleg krvožilja najpomembnejši transportni sistem v telesu.

Limfa ali mezga je rumenkasta prosojna telesna tekočina, ki po telesu teče po mezgovnicah. Nastaja iz krvne plazme, ki difundira skozi stene kapilar v okoliško tkivo. Mezgovni sistem zbira to tekočino z difuzijo v mezgovne lasnice (limfne kapilare) in jo vrača v krvožilni sistem. Tekočina v mezgovnicah se imenuje torej limfa, vendar ima enako sestavo kot intersticijska tekočina.

Mezgovni sistem je poleg krvožilja najpomembnejši transportni sistem v telesu. Limfa se premika zelo počasi in pod nizkimi tlaki, saj sistem nima osrednje črpalke, kot je v krvožilnem sistemu srce. Kot vene imajo mezgovnice zaklopke, ki se odpirajo le v eno smer; potovanje limfe je predvsem posledica premikanja skeletnih mišic. Tudi ritmične kontrakcije krvnih žil pomagajo pri premikanju limfe po mezgovnem sistemu. Limfni sistem je specializiran za odstranjevanje odpadnih snovi iz tkiv; odnaša na primer povzročitelje bolezni (npr. bakterije), tujke (npr. prah), beljakovine in tudi do dva litra vode na dan.

V tako imenovanih limfnih vozlih se limfa prefiltrira in odstranijo se telesu škodljive snovi. Če pride v bližini limfnega vozla do vnetja, lahko le-ta zateče. Limfa se iz mezgovnih lasnic zliva v večje mezgovne žile, ki se izlivajo v desni mezgovod (limfa iz desnega zgornjega dela telesa) ali prsni mezgovod (limfa iz ostalega telesa).

Omenjeni mezgovoda se zlivata v krvožilni sistem preko leve in desne podključnične vene. Limfno žilje je prisotno tudi okrog prebavil. Medtem, ko večina hranil prehaja v portalni (dverni) venski sistem in gre nadalje v jetra, se maščobe reabsorbirajo v mezgovni sistem in gredo v kri preko prsne mezgovnice.

PRISTOPI ZDRAVLJENJA

Pacienta obravnavamo celostno, zato je naš pristop individualen ter bolj oseben. Zdravljenje poteka več tednov, seveda odvisno od primera do primera.

  • prva dva tedna bolnika obravnavamo 2 krat tedensko,
  • v naslednjih treh tednih bolnika zdravimo enkrat tedensko,
  • zdravljenje je sestavljeno iz 6-7 obiskov,
  • med postopkom terapije vsako tehniko ponovimo 4 – 6-krat,
  • za trajno izboljšanje nujno ponoviti zdravljenje po 2. tednih ali v roku enega meseca.

Pregled pri manualnem terapevtu.

  • med prvim obiskom temeljito zberemo – preberemo anamnezo,
  • opravimo potrebne meritve, sestavimo shemo postopka zdravljenja,
  • bolnik opiše lastne težave, tudi prejšnje zdravljenje,
  • običajni vzroki so dvigovanje težkih predmetov ali v primeru prehlajenosti itd.
  • pri ortopedskem pregledu se terapevt osredotoča pacientovo hojo, držo stoje, način sedenja, posebej na tiste dele telesa, ki so lahko vzrok težav (nesimetričnost položaja ramen, lopatic in rok, ukrivljenost hrbtenice, skrajšanost ene noge…),
  • pacient izvršuje gibe po presoji terapevta za lažje prepoznavanje gibljivosti telesa,
  • posebno pozornost se posveča gibom za lažje prepoznavanje različnih bolečin, prizadetosti išiasnega živca, skrčenost mišic, poškodb medvretenčnih ploščic itd.
  • terapevt pregleda celotno hrbtenico, sklepov ter ugotavlja morebitne blokade (slaba gibljivost) ali hipermobilnost (prevelika gibljivost),
  • med pregledom se ugotavlja tudi morebiten mišični tonus in druge spremembe tkiva okrog sklepov,
  • pri nevrološkem pregledu terapevt preizkuša reflekse z kladivcem in posebno iglo,
  • lahko se pregleda tudi rentgenske sliko za potrditev diagnoze, ki jo je postavil na predhodnih pregledih,
  • po pregledih in pogovorih sledi zdravljenje.

Napredovanje zdravljenja spremljano in in po potrebi predlagamo tudi morebitne potrebne spremembe.

REAKCIJE IN KONTRAINDIKACIJE

Reakcije po manualni terapiji.

Po zdravljenju z manualno terapijo lahko pride do različnih reakcij:

  • rahle bolečine,
  • zaspanost in utrujenost ali nespečnost,
  • povečana razdražljivost,
  • možnost sprememb menstrualnega ciklusa,
  • možnost sprememb v prebavi,

Vse naštete spremembe trajajo največ tri dni in so posledica fizičnih sprememb v telesu, kar se dogaja tudi pri drugih večjih fizičnih obremenitvah ali spremembah.

Absolutne kontraindikacije pri vseh vrstah ročnih tehnik so:

  • akutne vnetne bolezni,visoka telesna temperatura,
  • akutne nalezljive bolezni,
  • akutne vnetne bolezni notranjih organov, vključno z gastritisom in hepatitisom,
  • rak, tumor,
  • tromboza,
  • spontane krvavitve,
  • kamni v ledvicah in žolčniku,
  • vsadki (vključno z kontraceptivno spiralo in srčnim vzpodbujevalnikom),

Relativne kontraindikacije:

  • kardiovaskularne motnje, vključno (tahikardija, ishemična bolezen srca, arterijska hipertenzija),
  • izčrpanost organizma zaradi različnih vzrokov,
  • menstruacija,
  • kila.