Predstavljajte si, da imamo med nadstropji posebne »žoge«, ki so lahko napolnjene s tekočino. V normalnem stanju se tekočina pretaka iz ene žoge v drugo po cevkah (arterijah, venah, limfnih žilah) in hrbtenici, ki povezuje vse žoge. Skoraj enake žoge, vendar manjše, imamo v vseh sklepih.
Seveda ste opazili, da se tekočina lahko nabira na različnih delih telesa in sklepih. Posebej pogosto se to zgodi na začetku udov (v podpazduhah in dimljah) ter na vratu. Tako rečeno pride do zaprtja ročnih in nožnih balonov.
Prikažem stanje zaprtih telesnih balonov. Zastoj tekočin ponavadi čutijo utopljeni organi ponoči. Ležeči položaj in mirovanje povzročita nastajanje večje količine ovir, ki ustavljajo lokalni pretok. Človek se ponavadi zbuja ponoči od bolečin ali drugih poplavnih pojavov: ima težave z dihanjem ali ga mravljinči v udih.
Vemo, da če stisnemo cevi ali namečemo v njih kamenje, bo nastala ovira, zaradi katere bo na enem mestu nastala poplava, na drugem pa – puščava.
V telesu poteka podoben proces. Po telesu se pretakajo notranje tekočine (kri, limfa, možganska tekočina) in se razporejajo po okončinah in organih. Pri zastajanju tekočin ne pride samo do zaustavitve pretoka, temveč nastajajo tudi »jezera« (otekline, bolečine), ki se sčasoma preoblikujejo v prava »močvirja« (vnetja, gnilobo, razjede).
Skladno s fizikalnim zakonom se tekočine nabirajo v »telesnih žogah« spodaj in potem se lahko tekočina dviguje gor in pride do utopitve organov.
V nadstropjih zaustavljene tekočine povzročijo »močvirja«, kjer se razvijajo in razmnožujejo glivice in gnilobne bakterije.
Dodaj odgovor