Pouk 57 – Premagajmo stres

V današnjem svetu je vse več stresa. Med boleznimi, ki jih le-ta povzroča, so motnje spanja, čir na želodcu, povišan krvni tlak, astma in migrena, dolgotrajna izpostavljenost stresu pa lahko privede tudi do prezgodnjega staranja in nastanka degenerativnih bolezni. Stres »oropa« vaš organizem koristnih hranilnih snovi, tako kot bančni ropar oropa banko. Na žalost pa se zaradi visokih zahtev sodobne družbe s stresom prej ali slej sreča vsakdo od nas.

Družbe resda ne moremo spremeniti, lahko pa vsaj organizmu pomagamo, da prenese vsa njena bremena. In najboljša rešitev te težave, so aminokisline. Ko zamujate, ko ste ujeti v prometnem zamašku, ko vas pred izpitom daje trema, ali ko se vam med pomembnim telefonskim pogovorom nenadoma izprazni baterija, se organizem vselej odzove enako –začnete se potiti, vaše dihanje postane oteženo, preveva vas občutek vročine, v ušesih vam razbija, lahko pa se pojavijo tudi želodčni krči, čustvena otopelost in strah.

Za vse te in še mnoge druge simptome pa je kriva povečana sinteza in izločanje hormona in živčnega prenašalca adrenalina. Zaradi tega v telesu nastopijo pomembne biokemijske, nevrološke in fiziološke spremembe, ki organizmu pomagajo vzdržati stresne situacije. Te procese imenujemo stresni odziv.

Poleg fizičnih dejavnikov, kot so izčrpanost, poškodbe in stroge diete, lahko na pojav stresa vplivajo tudi čustva, na primer jeza, strah, frustracije in vzburjenje.

Razumevanje stresnega odziva in biokemijskih sprememb, ki pri tem nastajajo, je zelo pomembno. Program IPP oskrbuje vaš organizem z izbranimi hranili, ki krepijo zdravje, blagodejno vplivajo na čustva in preprečujejo prezgodnje staranje ter telesu na ta način pomagajo, da uspešno kljubuje stresu.

POGLEJMO V STRES

Vsak človek se na stres odzove drugače, biološka narava odziva pa je v vseh primerih enaka in se imenuje splošni prilagoditveni sindrom (SPS). Gre za ohranjanje funkcionalne in strukturne stabilnosti organizma, imenovane homeostaza, ki je v stanju stresa porušena. SPS sestoji iz treh faz:

faza preplaha
faza upora
faza izčrpanosti

Faza preplaha je pravzaprav instiktivni odziv organizma »bori se ali beži«. Med to fazo je spremenjeno bioelektrično delovanje možganov, poveča se pretok krvi v mišicah in naenkrat se izloči velika količina adrenalina. Tem spremembam pravimo odziv simpatičnega živčevja.

Faza upora – v tej fazi se obrambni mehanizmi organizma prilagodijo stanju stresa. Poveča se njegova odpornost ne samo na sprožilce stresa, pač pa na vse patogene dejavnike. Če stresorji prenehajo delovati oziroma postane njihovo delovanje manj intenzivno, se spremembe v telesu počasi normalizirajo. Če pa stresor še naprej deluje, nastopi naslednja faza.

Faza izčrpanosti se ne pojavlja pogosto. A če do nje vendarle pride, nastopi kronična utrujenost in različne bolezni. Faza izčrpanosti je po navadi kratkotrajna z izjemo ekstremnega šoka in visoke starosti. Če pa do te faze vendarle pride, je možen izid samo eden – smrt.

Oglejmo si kemijske reakcije, ki jih v našem telesu sproža stres v fazi preplaha in upora:

uničujejo se beljakovine (predvsem v mišicah)
maščobe se pokurijo
sol ostane, izgubijo pa se minerali, kot na primer kalcij
sinteza beljakovin v jetrih se upočasni, delovanje ledvic je moteno, imunski sistem oslabi, kar privede do utrujenosti in bolezni
vse aminokisline organizma se porabljajo samo kot vir energije za ogromne presnovne potrebe organizma pod stresom, ne pa tudi za ostale življenjsko pomembne procese.

Čas, ki je potreben, da nastopi faza izčrpanosti je odvisen od vsakega posameznika, ki je pod stresom. In čeprav se pod stresom ne bodo pojavljali vsi od zgoraj naštetih simptomov, se bo presnovno ravnovesje v vašem telesu že med majhnim vsakdanjim stresom počasi, a vztrajno rušilo. To pa je odvisno tako od stresa kot tudi od nutricevtične podpore. Če ima organizem na razpolago zadostno količino hranil, bo lahko pod stresom dolgo zdržal, pri njihovem pomanjkanju pa lahko kaj hitro nastopi faza izčrpanosti.

Za krepljenje svojega zdravja in povečano odpornost na stres priporočamo uživanje aminokislin in kofaktorjev. Da vaš organizem ne bo nikoli dosegel faze izčrpanosti, pa ne bo dovolj samo ena ali dve aminokislini, pač pa poseben kompleks.

Da bi razumeli zakaj, si oglejmo ta proces odznotraj:

Ključni trenutek splošnega prilagoditvenega sindroma je izločanje adrenalina – ključnega elementa stresnega odziva. Ta pomemben hormon nastaja iz aminokisline fenilalanina. Ker v tem zapletenem procesu sodeluje cela vrsta različnih hranil, si ga oglejmo po korakih. Tako bomo lahko razumeli, kako pomemben je vsak člen te verige posebej in kakšen je njihov medsebojni vpliv. Celoten proces spominja na štafeto, kjer je glavna nagrada adrenalin.

Prvi štarta predhodnik aminokisline fenilalanin, ki vstopa v reakcijo z encimom fenilalanin-4-monooksidazo, pri čemer iz njega nastane druga aminokislina, levodopa. Na tej stopnji se sočasno aktivirata vitamin B6 in fosfor ter koencimi, zaradi katerih se levodopa spremeni v kateholaminski živčni prenašalec dopamin. Ta skupek biokemijskih reakcij poteka ob podpori magnezija.

V naslednji fazi nastaja iz dopamina noradrenalin, za kar je potrebno vzajemno sodelovanje dopamina, vitamina C in bakrovih ionov.

V končni fazi iz noradrenalina nastane adrenalin, ki ga naš organizem tako zelo potrebuje. Za aktivacijo te reakcije pa je potreben s-adenozil-metionin.

To pomeni, da se moramo za doseganje zdravega delovanja našega organizma osredotočiti na specifičnem kompleksu hranilnih snovi in ne na njegovih posameznih elementih.

Lajšamo stres

S tem, ko boste v svoj organizem vnašali čiste aminokisline, vitamine in minerale, potrebne za boj proti stresu, boste na presenetljiv način spremenili svoje življenje in okrepili svoje zdravje. In ne glede na zapletenost medsebojno povezanih biokemijskih reakcij, to sploh ni tako težko. Treba je le slediti naslednjim trem pravilom:

1. Prehrana mora biti zdrava in uravnotežena.

2. Prehrani morate dodajati nujno potrebne hranilne snovi v ustrezni količini in ustvarjati idealne pogoje za njihov izkoristek

3. Biti morate dovolj fizično aktivni

Na hitro si poglejmo snovi, nujno potrebne pri stresnem odzivu, in kako pod stresom deluje presnova.

Začnimo z razgradnjo beljakovin. Le-ta se pod stresom poveča, čemur sledi povišana koncentracija amonijaka v organizmu. Amonijak se lahko iz organizma izloča samo s pomočjo ciklusa sečnine in izločanja urina. Za ta presnovni proces pa je potrebna aminokislina glutamin. Pod stresom je še posebej obremenjena ščitnica, ki za svoje nemoteno delovanje potrebuje aminokislino tirozin in mikroelement jod. V ščitnici nato iz njih nastane tiroksin, ki upravlja presnovne procese tako v posameznih celicah kot tudi v celotnem organizmu.

Adrenalin nastaja neposredno iz fenilalanina, tirozina in metionina – najmočnejšega zdravila proti stresu, ki ga zaenkrat pozna medicinska znanost.

Stresu se lahko zoperstavimo s programom presnovne diete, temelječe na aminokislinah, ki, kot je bilo opisano v članku, ohranjajo vaše zdravje.

Priporočamo vam naslednje aminokisline: