mikroskop-zdravje

Pouk 60 – Kako ujeti in uničiti biološke roparje – proste radikale

Prosti radikali so ena od najpogostejših in telesu najbolj škodljivih snovi, ki lahko povzročajo resne bolezni in poškodbe tkiv. Umazan zrak, pitna voda in razna čistila so neločljivi del našega vsakdana, ki lahko privedejo do nastanka prostih radikalov. Glavna povzročitelja njihovega nastanka pa sta ultravijolično valovanje in sevanje.

»Življenjski cilj« prostih radikalov je sprejeti en sam elektron za stabilizacijo svojega atoma in pri tem jih ne more čisto nič ustaviti. Elektron po navadi odvzamejo beljakovinskim molekulam v našem telesu, kar povzroča oksidativne poškodbe celic, ki vodijo v vnetja, poškodbe in razpad tkiv. Povišana stopnja koncentracije toksinov v telesu predstavlja za telo hud stres.

Prosti radikali s svojo dejavnostjo v maščobnem tkivu proizvajajo najnevarnejše spojine – perokside. Spomnite se, kako izgleda žaltavo maslo – podobnim spremembam so podvržene tudi maščobe v vašem telesu. Zaradi prostih radikalov postanejo nekombinirane nenasičene maščobne kisline žaltave, kar je glavni razlog za pospešeno dejavnost celic T pomagalk. To pa pripelje do avtoimunih bolezni in alergij.

Peroksidi, nastali med reakcijami prostih radikalov, delujejo v glavnem kot blokatorji. Ne dopuščajo spremembe prostih maščobnih kislin v kratko živeče regulirajoče molekule, imenovane prostaglandini EI (PGEI). In prav ti PGEI stimulirajo dejavnost T-supresorjev. Ko pa se poruši ravnovesje med limfocitiT, postane organizem, kot že rečeno, preobčutljiv na razne neškodljive snovi in tako nastajajo alergije.

PGEI nastaja v štirih fazah iz komponente mnogonenasičenih maščobnih kislin – linolne kisline. V prvem stadiju se linolna kislina pretvori v gamalinolno kislino in prav ta stadij blokirajo prosti radikali.To pa ne povzroča samo običajnih alergij na hrano ali cvetni prah, pač pa tudi avtoimune bolezni, npr. revmatoidni artritis.

Kako se zaščitimo pred prostimi radikali? Odgovor je glutation. Glutation je tripeptid, kar pomeni, da je sestavljen iz treh aminokislin: cisteina, glutamina in glicina. Glutation se v organizmu združi z mikroelementom selenom in tako nastane encim pod imenom glutation peroksid sintetaza. Raziskave potrjujejo, da povečana koncentracija tega encima v telesu blaži alergične reakcije. Deluje kot čistilec prostih radikalov in preprečuje nastanek peroksidnih spojin maščobnih kislin. Tako lahko sinteza PGEI poteka nemoteno.

Ta princip lahko uporabljamo za zdravljenje vseh avtoimunih bolezni, saj glutation lajša vnetja in bolečine ter preprečuje degeneracijo tkiv. Poleg tega je tudi prekrasen kelat, ki iz telesa odvaja nevarne težke kovine, kot sta kadmij in svinec – vira prostih radikalov. Glutation je ključni element antioksidantne zaščite iz še enega razloga – lahko obnavlja ostale antioksidante. S prostimi radikali se borijo tudi vitamin C, vitamin E in beta karoten, a pri tem tudi sami oksidirajo in postanejpo nevarni za organizem. Lahko bi rekli, da se glutation žrtvuje za njihovo reanimacijo, ob tem pa ima tudi sposobnost »preroditve«, zaradi česar se njegova zaloga v imunskem sistemu neprestano obnavlja.

Če pa se viri glutationa izčrpajo, lahko pride do popolnega zloma. Zaradi oslabitve antioksidantne zaščite pride do razpada imunskega sistema in bolnik se začne spuščati po spirali kroničnih bolezni in pospešenega staranja.

Če ste torej pogosto ali kronično bolani, če je vaša biološka starost višja od koledarske, ali če se preprosto ne počutite, kot bi se morali, vam po vsej verjetnosti primanjkuje glutationa. Visoko raven glutationa lahko opazimo pri zdravih mladih ljudeh, pri zdravih starejših ljudeh je raven nekoliko nižja, še nižja je pri bolanih starejših ljudeh, najnižja pa pri hospitaliziranih ljudeh visoke starosti. Glutation nastaja v jetrih, od koder vstopa v krvni obtok in žolč. Ni čudno, da je ravno v jetrih koncentracija glutationa najvišja – jetra so namreč naš glavni razstrupljevalni organ. Glutation pa ne samo iniciira nastanka razstrupljevalnih encimov v jetrih, ampak tudi ščiti jetrne celice pred poškodbami in celo pripomore k njihovi regeneraciji.

Kot že rečeno, so za proizvodnjo glutationa potrebne tri aminokisline – cistein, glicin in glutamin. Najkritičnejša med njimi je aminokislina cistein, ki sicer v omejenih količinah lahko nastaja v telesu, a ga moramo v telo vnašati s hrano. Dandanes pa je to težava, saj se velik del cisteina uniči že med tovarniško obdelavo hrane, nato pa še v prebavnem traktu. Poleg tega so za njegov nastanek in presnovo potrebne tudi mineralne snovi, kot so selen, magnezij, žveplo in lipoična kislina.

Nastajanje glutationa v organizmu je odvisno od starosti. Od 28-ega leta starosti se njegova koncentracija vsako leto zmanjša za 1 odstotek in z vsakim odstotkom aktivnega glutationa manj, narašča tveganje za nastanek nevarnih bolezni. Peroralno uživanje čistega glutationa ni dovolj, saj je tripeptid in se pod vplivom prebavnih encimov razgradi na aminokisline. Za vzpostavitev optimalnih pogojev za sintezo lastnega glutationa v svojem organizmu priporočamo uživanje posebnih aminokislinskih zmesi.

Priporočamo vam naslednje aminokisline:

Sledite dr. Nikolay Grishin:
Trenutno živim in delam v Sloveniji 16 let. Spoznal sem že na tisoče ljudi po vsej državi. Zaradi našega skupnega dela v Šoli zdravja, sem obiskal daljne kotičke čudovite deželice – Slovenije. Povsod sem videl veliko srečnih in manj srečnih ljudi. Povsod sem opazil, da so preprosti ljudje bolj dojemljivi in spretni v svojih dejanjih, primanjkuje pa jim dojemljivosti in spretnosti pri ohranjanju svojega zdravja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

16 + štiri =