okrepimo-imunski-sistem

Pouk 66 – Okrepimo imunski sistem

Rezultati številnih raziskav dokazujejo, da aminokislinske zmesi krepijo imunski sistem in znižujejo verjetnost, da boste zboleli oziroma med boleznijo umrli.

NIZKOBELJAKOVINSKA PREHRANA SLABI IMUNSKI SISTEM

Neuravnotežena prehrana, še posebej beljakovinska podhranjenost in  okužbe so ena od glavnih težav, s katerimi se srečujemo v življenju. Vse to je privedlo k nastanku nove znanstvene vede – imunologije, ki združuje spoznanja dietologije in rezultate raziskav imunskega sistema. Njen glavni namen je ugotoviti, kakšno vlogo imajo v presnovnem procesu posamezne hranilne snovi, in razumeti, kako deluje imunski sistem na celični, tkivni in sistemski ravni človeškega telesa.

Zadnje raziskave so pokazale, da pomanjkanje beljakovin v prehrani ogroža delovanje tako prirojene kot pridobljene imunosti. Opredelitev deleža in vloge, ki ju imajo posamezne reakcije imunskega sistema, je omogočila razvoj učinkovitih strategij za izboljšanje zdravja in preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni.

AMINOKISLINE – POSEBNI ZAŠČITNIKI PRED BOLEZNIMI

Aminokisline vplivajo na vse povezave v imunskem sistemu – obrambnem mehanizmu človeškega telesa, sestavljenem iz različnih delov, katerega namen je zaščita telesa pred napadi virusov, glivic in bakterij, zaščita pred sevanjem in prostimi radikali, ter zaviranje staranja. Ko katerikoli od navedenih dejavnikov skuša predreti skozi obrambne mehanizme vašega telesa, to povzroči uničenje beljakovinskih struktur v celicah in upočasnjuje presnovo.

Navzven se to kaže kot driska, alergija, nahod, kašelj, znižana odpornost na virusne bolezni, kot sta herpes in hepatitis, kolitis, nastanek čirov in tumorjev, prezgodnje staranje ter številne druge motnje. Pokazali vam bomo, kako uživanje aminoksilinskih zmesi okrepi vaš organizem in vam pomaga uspešno kljubovati boleznim.

Imunski sistem ščiti telo pred vsakršnimi patogeni in je sestavljen in prirojene (naravne, nespecifične) in pridobljene (adaptacijske, specifične) imunosti.

Prirojena imunost na vdor okužbe hitro reagira, ima pa nekaj pomanjkljivosti, in sicer ni specifična in nima »imunskega spomina«. V primeru, da prirojena imunost sama ne more dovolj hitro premagati okužbe, se za učinkovito uničenje patogenov aktivira pridobljena imunost.

Pri pridobljeni imunosti ima vsak limfocit na svoji površini receptorje za samo en antigen, kar omogoča visoko specifičen imunski odziv.

Ta sistem zaradi svojega imunskega spomina deluje še nekaj dni po prvem stiku z okužbo.

Obe vrsti imunosti sta v veliki meri odvisni od pravilnega vnosa aminokislin, iz katerih nastajajo peptidi in polipeptidi, pa tudi od drugih biološko pomembnih molekul. Med te snovi sodijo dušikov oksid, superoksid, vodikov peroksid, histamin glutation in antranilna kislina. Aminokisline prek metabolitov posredno in neposredno vplivajo na imunski sistem.

Pravilno delovanje imunskega sistema je ključnega pomena za naše zdravje, pod določenimi pogoji pa lahko pride do motenj v njegovem delovanju, kar privede do nastanka bolezni, kot so sladkorna bolezen (tipa 1), revmatoidni artritis in astma.

ZAŠČITA LIMFOCITOV T

Aminokisline so za delovanje imunskega sistema izjemnega pomena, saj kot sestavni deli beljakovin nastopajo na vseh ravneh endokrinega sistema. V ta sistem spadajo ščitnica, želodčna slinavka, spolne in nadledvične žleze itd.

Različne žleze proizvajajo različne hormone. Nadledvične žleze, na primer, sintetizirajo adrenalin, ki pospešuje presnovne procese v telesu in sproža reakcije tipa »udari ali beži«. Tiroksin, hormon žleze ščitnice, je odgovoren za presnovo hrane in obnavljanje tkiv. Za delovaje obrambnih mehanizmov telesa pa je ključnega pomena žleza timus. Iz nekaj različnih aminokislin in kofaktorjev proizvaja hormon tirozin. Pod njegovim vplivom začne vranica proizvajati limfocite T, ki nas varujejo pred boleznimi.

Limfociti T so svojevrstna varnostna služba našega telesa, po katerem krožijo s krvnim obtokom, tako da lahko prodrejo v vsako kapilaro in so prisotni v vsakem kotičku našega telesa, kjer prežijo na sovražnike. Ko zagledajo »sovražni« patogen, sprožijo preplah. Prvi na pomoč priskočijo derivati aminokislin, imenovani limfokini. To so telesu lastna zdravila, ki vsebujejo dobro znani interferon. Napadejo patogene in strupene snovi ter jih razbijejo na delce, ki organizmu niso več nevarni in se jih telo lahko znebi.

V primeru, da je patogen velik, v boj vstopijo makrofagi, kar v dobesednem prevodu pomeni »veliki jedci«. In makrofagi svojemu imenu ne bi mogli bolj ustrezati. Patogene »požirajo« in jih uničujejo s pomočjo encimov, ki se izločajo v njihovi notranjosti. Aminokisline povečujejo pretok krvi v kapilarah, s čimer omogočajo, da limfociti nemudoma prispejo do mesta napada »sovražnika«.

KAJ SO PROTITELESA

Zaščita limfocitov T je zgolj eden od obrambnih mehanizmov telesa. Drugi način so protitelesa, ki jih proizvajajo limfociti B, ali imonoglobulinski odgovor. Limfociti B nastajajo iz polipeptidnih verig v kostnem mozgu. Ljudje imamo pet različnih skupin protiteles in vsaka od njih reagira na različne vrste nevarnosti – ena na bakterije, druga na viruse, tretja na toksine itd.

Kako pa delujejo? Prikrepijo se na tujek in ga deaktivirajo. Če pa je zalogaj prevelik, tudi njim na pomoč priskočijo makrofagi in dokončajo njihovo delo.

Limfociti T in limfociti B pogosto delujejo skupaj. Poglejmo si kako. V skupino limfocitov T spadajo celice pomagalke in supresorji. Ko limfociti T locirajo »sovražnika«, proizvedejo dodatne celice pomagalke, ki sprožijo povišano sintezo protiteles v limfocitih B. Ko telo protiteles več ne potrebuje, njihovo sintezo zaustavijo supresorji. Da je razmerje med celicami pomagalkami in supresorji uravnoteženo, skrbijo prostaglandini, ki v presnovnem procesu nastajajo iz linolne kisline, sestavnega dela maščobnih kislin. In tako kot vsi presnovni procesi, je tudi sinteza prostaglandinov iz linolne kisline nemogoča brez aminokislin.

SKUPINA AMINOKISLIN, KI VPLIVA NA IMUNSKI SISTEM

Arginin, BCAA, glutamin, glicin, histidin, metionin, triptofan in cistin so vidni predstavniki te skupine aminokislin. Če pa jih uživamo neuravnovešeno, oziroma ignoriramo mehanizme delovanja aminokislin, značilnosti bolezni ter individualne lastnosti posameznika, je lahko njihov učinek tudi negativen. Tega se je pri uživanju aminokislin treba zavedati.

Aminokislinska strategija IPP temelji na znanstvenih dognanjih biokemije in fiziologije aminokislin o njihovi vlogi v imunskem odzivu. Aminokisline so koristne za izboljšanje zdravja in nas ščitijo pred nalezljivimi boleznimi. Nekatere aminokisline v reakcijah imunskega sistema nastopajo v izolirani obliki in ne kot sestavni deli beljakovin. Takšne aminokisline so: treonin, valin, triptofan, asparaginska in glutaminska kislina, serin, alanin, cistin in y-aminomaslena kislina (GABA). In prav te aminokisline vplivajo na imunski sistem.

Asparaginska in glutaminska kislina v kostnem mozgu stimulirata pretvorbo T limfocitov v zrele celice, ki skupaj s triptofanom vplivajo na timus in posledično krepijo imunost.

Glutamin nastaja v mišicah, kjer se tudi hrani. Če pa iz kakršnega koli razloga pride do razpada mišičnih beljakovin, se glutamin izloči v kri, kjer začne proizvajati obrambne celice. Zaradi tega se pri mnogih boleznih pojavijo bolečine v mišicah – organizem iz njih črpa glutamin, da bi se čim hitreje uprl sovražniku. V zdravem organizmu je med vnosom in sintezo glutamina v mišicah ter njegovim izločanjem in sintezo obrambnih celic vzpostavljeno ravnotežje.

Sintezo protiteles stimulira y-aminomaslena kislina (GABA).

Arginin stimulira fagocitozo – proces, v katerem obrambne celice, fagociti, požirajo tujke v telesu.

Metionin, arginin in valin se pokurijo v celicah, njihova energija pa se porabi za delovanje obrambnih mehanizmov celice.

Metionin in cistein imata izrazit antioksidantni učinek, celice telesa ščitita pred prostimi radikali, ki nastajajo med uničevanjem patogenov. Aktivirata limfocite ter podpirata celično in humoralno imunost.

Serotonin in njegov predhodnik aminokislina triptofan regulirata imunski odziv celic črevesja in skrbita za naravno odpornost organizma.

PREBAVNI TRAKT IN IMUNOST

Prebavni trakt (želodec in črevesje) je med napadi milijard različnih patogenov prva obrambna linija organizma. Encimi in kisline, ki se v njem izločajo, hrane ne samo prebavljajo, pač pa tudi preprečujejo fermentacijo, gnitje in nastanek nevarnih toksinov. Prebavni trakt pa je zelo krhka struktura, ki vselej niha med neverjetno učinkovitostjo in kroničnimi boleznimi.

Debelo črevo, na primer, je domovanje številnih potencialno nevarnih bakterij in kvasovk, odgovornih za prebavo hrane. Telo samo proizvaja encime, ki te mikroorganizme nadzirajo in jim preprečujejo neustavljivo razmnoževanje, ki povzroča številne motnje in bolezni. Na žalost pa se zaradi uživanja velikih količin rafiniranih živil dogaja prav to. V svežem sadju in zelenjavi najdemo snovi, ki omejujejo rast patogenih bakterij v črevesju in dajejo hrano za nas koristnim mikroorganizmom. Uživanje rafiniranih živil pa uničuje mnoge od teh snovi in ustvarja idealne pogoje za razrast patogene mikroflore.

Če količina kvasovk naraste do določene ravni, začne hrana nenadzirano plavati po črevesju. Alkohol, ki pri tem nastaja, se absorbira v kri, na kar organizem reagira z znižanjem sladkorja in človek postane utrujen in obnemogel. Istočasno se v zaščitnem sloju črevesja pojavijo razpoke, skozi katere lahko neprebavljene beljakovine z lahkoto prehajajo in se absorbirajo v kri. Naše telo pa lahko sprejema samo aminokisline, zato te beljakovine zaznava kot viruse ali bakterije in se začne proti njim boriti. Tako nastane alergija na hrano.

Gremo dalje. Kisik, ki je v našem črevesju in je nujno potreben za prebavo, izkoristijo bakterije, kar privede do gnitja. Nastajati začnejo strupene snovi, ki se absorbirajo v kri in tako zastrupijo celoten organizem. Ko krožijo po telesu s krvjo, izrinjajo prav živčne prenašalce in kot inertne snovi blokirajo pretok informacij med celicami ter ovirajo presnovo. Ena od najbolj nevarnih vrst kvasovk je candida albicans. In vse več je ljudi s kandidiazo, patogenom, ki povzroča številne bolezni od artritisa do hipertenzije.

Kako to preprečiti? Če do nevarnega razmnoževanja glivične flore prihaja zaradi pomanjkanja encimov, je povečanje ravni encimov najboljša rešitev te težave. Jesti je treba nepredelano organsko hrano, ki bo, še posebej v kombinaciji z aminokislinskimi zmesmi, prav tako pripomogla k vaši ozdravitvi. V trebušni slinavki se iz derivatov aminokislin sintetizira okoli 15.000 encimov. S posebnimi zmesmi boste lahko trebušno slinavko oskrbeli s pravo mero teh derivatov in tako pomagali povišati raven prebavnih encimov ter posledično zmanjšati količino neprebavljene hrane, dostopne bakterijam.

ZAŠČITA PRED PROSTIMI RADIKALI

Encimi, ki nastajajo iz aminokislin, pomagajo ščititi vaš organizem pred napadi prostih radikalov. Prosti radikali so neobstojne molekule, ki jih pogosto najdemo v umazanem zraku in vodi. Za razliko od ostalih molekul, ki vsebujejo par elektronov, imajo radikali en sam neparni elektron. Drugi elektron morajo torej ukrasti uravnovešenim molekulam zdravih tkiv, s čimer razbijejo beljakovinske strukture celic in kože na koščke, kar vodi v številne bolezni. Napade prostih radikalov najpogosteje povzročajo težke kovine in ultravijoično sevanje. Aminiokisline pa tvorijo zaščito našega telesa pred njimi in tako ostanejo zdrava tkiva nedotaknjena.

IMUNOST IN POSEBNE AMINOKISLINSKE KOMBINACIJE

Vsi hormoni, celice in organi našega telesa so zgrajeni iz beljakovin. Uživanje aminokislin bo torej okrepilo vaš imunski sistem, tudi če niste bolni. Posamezne aminokisline so neverjetno učinkovite pri zdravljenju posameznih simptomov, aminokislinske zmesi pa so se tudi v praksi uveljavile kot pravi zaščitniki našega telesa.

Za normalno delovanje aminokislin so, kot že veste, ključnega pomena obtočila (krvna in limfna). Po njih namreč gradbeni material dospe do organov (timusa, vranice in bezgavk), ki proizvajajo telesu nujno potrebne snovi.

Ljudje z boleznimi srca in ožilja, s prekomerno telesno težo, kadilci in alkoholiki imajo poškodovana obtočila, zaradi česar so pogosteje in bolj resno bolani.

Za dosego popolnega rezultata priporočamo združiti uživanje aminokislin s programom fizične aktivnosti.

Priporočamo vam naslednje aminokisline:

Sledite dr. Nikolay Grishin:
Trenutno živim in delam v Sloveniji 16 let. Spoznal sem že na tisoče ljudi po vsej državi. Zaradi našega skupnega dela v Šoli zdravja, sem obiskal daljne kotičke čudovite deželice – Slovenije. Povsod sem videl veliko srečnih in manj srečnih ljudi. Povsod sem opazil, da so preprosti ljudje bolj dojemljivi in spretni v svojih dejanjih, primanjkuje pa jim dojemljivosti in spretnosti pri ohranjanju svojega zdravja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

15 − štirinajst =